Evropska komisija je zavrnila zahtevo novinarja nemškega spletnega portala Netzpolitik Alexandra Fanta, da mu posreduje sporočila predsednice komisije Ursule von der Leyen, ki si jih je ta izmenjala z generalnim direktorjem Pfizerja o nakupu cepiva proti covidu-19. A. Bourla in Ursula von der Leyen sta bila namreč po poročanju časopisa New York Times več kot mesec dni v pogostem stiku po telefonu in sms-sporočilih, medtem ko sta se pogajala o nabavi Pfizerjevega cepiva. Komisija je lani zavrnila zahtevo po prostem dostopu do informacij o besedilnih sporočilih in ni želela povedati, ali besedilna sporočila obstajajo, čeprav jih je predsednica Evropske komisije sama omenila v enem izmed intervjujev za medije. Na pritožbo novinarja je reagirala varuhinja človekovih pravic EU-ja Emily O’Reilly in izdala uradno priporočilo, v katerem je uradu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen priporoča, naj poišče in posreduje sporočila na podlagi zahteve za dostop do informacij. Varuhinja Emily O’Reilly namreč meni, da tudi besedilna sporočila spadajo med področja uporabe zakonodaje EU-ja o dostopu javnosti do dokumentov in da sodna praksa EU-ja potrjuje dolžnost institucij Unije, da hranijo vso dokumentacijo v zvezi s svojimi dejavnostmi.
V zvezi s tem se postavlja vprašanje, kaj predsednica komisije Ursula von der Leyen skriva pred javnostjo? In zakaj? Če je v tajnih sporočili nekaj dobrega za ljudi, zakaj bi to skrivala? Ponavadi se skriva nekaj, kar ni dobro za druge, torej nekaj, kar je zlo. Zanimivo je tudi, da evropski davkoplačevalci financirajo delovanje Evropske komisije in s tem tudi predsednice, mnogokrat pa sploh ne vedo, kaj financirajo, saj je mnogo delovanja komisije tajno. Kar seveda velja tudi za zapise o tem delovanju. Čeprav so davkoplačevalci v bistvu lastniki teh zapisov, saj so jih plačali, pa ne morejo do njih, saj jih Evropska komisija skriva in noče dati tistim, ki so jih plačali. Plačaš nekaj, pa tega sploh nimaš, niti ne moreš dobiti. Ali ni to zelo čudno? Kaj proti ljudem ali naravi naklepa Evropska komisija v tistem delu svojega delovanja, ki je tajno? Kaj dobrega ali kaj slabega? Če bi bilo dobro, zakaj bi to skrivala?
Kaj vse je o kovidnih cepivih pod embargom in ni dostopno javnosti? Mogoče to, kako škodljiva so?! Toda resnica prej ali slej pride na dan. Tudi glede cepiv!
Pa še nekaj: Predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen je maja 2021 sprejel papež Frančišek in takrat sta razpravljala tudi o cepivu proti covid-19. Papež je sprejel tudi predstavnika Pfizerja A. Bourla. Ali ni krog sklenjen?
