V članku z naslovom Je cepljenje varno? (Sobotna priloga Dela, 11.3.2023) je avtor teksta Matjaž Zwitter predlagal raziskavo, ki bi potrdila varnost cepiv proti koronavirusu ali to ovrgla. Njegov predlog gre v smeri ugotavljanja presežnih smrti v določenem obdobju po cepljenju. Vprašanje je, ali je takšna raziskava sploh potrebna in ali ni glede varnosti cepiv zadeva že razjasnjena.
Mnogi znanstveniki, strokovnjaki in politiki so navajali, da so cepiva proti virusu SARS-CoV-2 varna! Če so res varna, bi to morale dokazati znanstvene študije. Ali te obstajajo? Če da, ali so bile predstavljene javnosti? Ni bilo zaznati! Če teh študij ni, kako se lahko potem trdi, da so cepiva varna? Nihče, ki je navajal, da so cepiva varna, teh svojih navedb ni dokazal z znanstvenimi študijami. Torej, ni dokazal, da so cepiva varna, kar bi sicer moral, če želi biti vsaj kredibilen, še posebej pa velja to za predstavnike države, ki morajo govoriti resnico. Če ni znanstvenih študij, ki bi dokazovale varnost cepiv, ali je potem trditev, da so cepiva varna, resnica?
Veliko je dejstev, ki dokazujejo, da cepiva niso varna. Mnogi negativni učinki, tudi hudi, in celo smrti, dokazujejo, da so besede o varnosti cepiv samo besede in ne resnica. Tudi sami proizvajalci cepiv govorijo o nezaželenih učinkih, kar pomeni, da vsaj posredno »dvomijo« v varnost svojih cepiv, saj nezaželeni negativni učinki niso nekaj varnega, temveč nekaj nevarnega za zdravje. Proizvajalci sicer trdijo, da so ti učinki zelo redki, še posebej tisti s hudimi posledicami, vendar sploh ni pomembno, ali so negativni stranski učinki pogosti, redki ali zelo redki. Dejstvo namreč je, da so, in dokazov, da so, je veliko. Seveda mora biti cepivo varno za vsakega cepljenega in ne samo za »skupnost«. Če je cepivo varno, nihče ne more umreti ali imeti negativnih posledic zaradi njega! Kajti cepivo je varno ali ni varno, vmesnega stanja ni.
Po 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ima vsakdo zakonsko dolžnost skrbeti za svoje zdravje. To pomeni, da ne sme uporabljati tistih stvari, ki bi škodile njegovemu zdravju. Ker cepiva proti virusu SARS-CoV-2 niso varna, saj imajo, kot že navedeno, neželene stranske posledice, jih ne sme uporabiti, kajti po cepljenju lahko zboli ali celo umre – to pa pomeni, da ni skrbel za svoje zdravje. Tudi če po cepljenju ni zbolel ali umrl, lahko cepivo negativno vpliva na njegovo zdravstveno stanje, ki se lahko kasneje pokaže kot bolezen, ki je ne bi bilo, če se ne bi cepil. Podobno velja tudi za smrt.
Po 34. členu ustave ima vsakdo pravico do varnosti, tudi Katja jo je imela. In kako se je končalo? Država ji ni zagotovila varnosti, do česar je imela pravico! Ali ni država ravnala v nasprotju z ZZVZZ, po katerem nihče ne sme ogrožati zdravja drugih? Torej tudi država ne! Ali ni država propagirala nekaj, kar ni varno, pri čemer je celo trdila, da je to varno, in s tem škodovala Katji in drugim, ki so ali umrli ali imeli škodljive stranske učinke? Nikomur škodovati je eno izmed načel države! Ali to ne velja tudi zanjo?
Koristi cepiv pretehtajo tveganja, smo stalno poslušali. Ker pa so ljudje zaradi cepiv dokazano zbolevali in celo umirali, je vprašanje, kdo ima od tega koristi? Tisti, ki so imeli negativne posledice, vsekakor ne. Kdo potem? Politika, farmacija …? Kdo ima stranske učinke? Mogoče država, farmacija …? Vprašanje! Tveganja oz. nezaželene stranske učinke cepljenim, koristi farmaciji, politiki …! Ali je to bistvo omenjenega slogana? Kaj je imela Katja od cepljenja? Tveganje, ki se je končalo s smrtjo!?
»Eden izmed njih, Kajfa, …, jim je rekel: ‘Vi nič ne veste in ne pomislite, da je za vas bolje, da en človek umre za ljudstvo in ne propade ves narod’.« (Jan 11, 48-50) Ali je mogoče celo biblija »izvor« slogana »koristi cepiv pretehtajo tveganja«?